Glavkom ( pogovorno zelena mrena) je bolezen, ki povzroča napredujočo okvaro vidnega živca. Je drugi najpogostejši vzrok slepote v svetu.

    V očesu nastaja očesna vodica, ki mora odtečti v majhne kanalčke – v zakotje (prostor med roženico in šarenico). Če ne odteče zadostna količina prekatne vodice, se očesni tlak poveča in postopoma se poškoduje vidni živec. Poznamo primarne in sekundarne glavkome, glavkome z odprtim ali zaprtim zakotjem, glavkom s povišanim očesnim tlakom, poznamo pa tudi glavkom z normalnim tlakom. Primarni glavkom odprtega zakotja je v Evropi najpogostejši. Ne daje nobenih znakov ali simptomov, zato ljudje ne vedo, da sploh imajo to bolezen. Vidni živec počasi propada in povzroča izgubo vidnega polja in slabšanje vidne ostrine. Da je nekaj narobe, pacienti opazijo šele v zelo napredovalih stadijih, ko je že prisotna nepovratna izguba vidnega polja in poslabšanje vidne ostrine. Spremembe, ki nastanejo pri glavkomu so nepovratne in jih tudi z uvedbo terapije ali operacijo ni mogoče popraviti ali pozdraviti. S terapijo lahko samo upočasnimo napredovanje bolezni.

    Glavkom z normalnim tlakom je bolezen, kjer očesni tlak, ki je za večino ljudi normalen, povzroča enake spremembe kot, če bi bil očesni tlak povišan. Tudi tega glavkoma se zaradi odsotnosti kliničnih simptomov ljudje ne zavedajo. Glavkom zaprtega zakotja lahko poteka počasi, brez akutnih napadov ( v 60%), ali z akutnimi napadi zvišanja očesnega tlaka, ki se kaže s hudimi bolečinami v ali okrog oči, glavobolom, meglenim vidom, mavričnimi krogi okrog luči, močno pordelim očesom, navzgor ovalno nereaktivno zenico, bruhanjem in slabostjo. Da bi se ugotovilo ali pacient ima glavkom in katero vrsto, je potrebna natančna anamneza, natančen – razširjen oftalmološki pregled pri ozki in pri široki zenici, dnevna krivulja očesnega tlaka – merjenje očesnega tlaka ob različnih urah, gonioskopija – kjer ocenimo širino očesnega zakotja, pachimetrija – merjenje debeline roženice, kjer na podlagi meritev določimo »pravi », dejanski očesni tlak. Dejanski očesni tlak je lahko namreč glede na debelino roženice višji ali nižji od vrednosti, ki se izmerijo z aparaturami. Vidno polje – ocenimo začetno vidno polje, da lahko ob spremljanju bolezni opažamo ev. spremembe, fotografiramo očesno ozadje na fundus kameri in po potrebi opravimo še OCT preiskavo.

    Vsi pacienti s »sumljivim » očesnim ozadjem ali meritvami, še nimajo glavkoma in jih obravnavamo kot paciente s »sumom na glavkom«. Redno jih spremljamo, glede na stopnjo rizika. Tisti pri katerih se bolezen potrdi, dobijo terapijo v obliki kapljic, lasersko terapijo ali klasično kirurško terapijo in jih prav tako obdobno spremljamo. Na začetku so kontrole pogostejše, ko vidimo, da je bolezen stabilna pa so kontrolni pregledi običajno na 6 mesecev.

    KDO IN KDAJ NAJ OPRAVI PREGLED ZARADI IZKLJUČITVE GLAVKOMA?

    Ne glede na starost je pregled priporočljiv pri osebah, kjer je v družinskem krogu prisoten glavkom. Pregled se priporoča diabetikom, ljudem z motnjami prekrvavitve (migrene, hladni prsti na rokah ali nogah, ICV v družini…), višjih dioptrijah, po hujši poškodbi očesa ali po večkratnih vnetjih neznanega izvora.
    Po 40. letu je priporočljiv razširjen oftalmološki pregled tudi, če nimate nobenih težav z očmi.
    Po 60.– 65. letu starosti pa bi naj zaradi večje ogroženosti za nastanek najpogostejše oblike glavkoma – glavkoma z odprtim zakotjem opravljali razširjen oftalmološki pregled na 1 – 2 leti.

Degeneracija rumene pege je bolezen centralnega dela mrežnice ( področje najostrejšega vida). Bolezen ima krog 2% ljudi srednjih let, okrog 20 % ljudi starih med 65. in 74. let in, ker se verjetnost razvoja bolezni povečuje s starostjo, ima degeneracijo rumene pege že tretjina ljudi med 75. in 84. letom.
Bolezen povzroči izgubo centralnega vida, praviloma pa ne prizadene perifernega vida. Pacient lahko vidi predmet ali osebo, ne more pa razločiti njegovih podrobnosti. Težave ima predvsem pri natančnejših opravilih: branje, pisanje, šivanje… Tudi pri gledanju TV ali računalnika imajo težave zaradi izpada določenega dela vidnega polja.
Prvih simptomov pacienti ponavadi ne opazijo. Spremembe se odkrijejo ob nakjučnem pregledu pri oftalmologu, ponavadi zaradi predpisa očal. Ker z očali ni mogoče doseči ustrezne ali zadovoljive vidne ostrine, zdravnik oftalmolog razširi zenice in opravi »razširjeni ofltalmološki pregled«. Ob pregledu se nato opazijo spremembe značilne za bolezen.
V kolikor ljudje, ki ne obiskujejo oftalmologa opazijo: temne lise v vidnem polju in/ali popačen vid; sicer ravne črte vidijo kot zvijugane ali prekinjene, med branjem izginjajo črke, čedalje težje vidijo v temi ali se poslabša barvni vid, je to alarm za takojšnji obisk oftalmologa!

KDO IN KDAJ BI NAJ OBISKAL OFTALMOGA ZARADI IZKLJUČITVE DEGENERACIJE RUMENE PEGE?

• Ljudje, ki imajo sorodnika z degeneracijo rumene pege naj obiščejo oftalmologa po 40. letu starosti, vsekakor pa po 50. letu starosti.
• Kadilci so 2x bolj ogroženi kot nekadilci.
• Ljudje, ki se nepravilno prehranjujejo in imajo preveliko telesno težo (prehrana s premalo sadja in zelenjave in preveč maščobami – nezadosten vnos vitamina C in E, cinka, luteina in zeaksantina).
• Ljudje, ki se veliko gibljejo na soncu ( pomembno je nošenje dobrih sončnih očal, ki filtrirajo UV in modro svetlobo).
• Svetlolasi in svetlooki ljudje.
• Hypertoniki.

Zdravnik oftalmolog opravi pri pacientih s sumom na degeneracijo rumene pege in pri pacientih, ki to bolezen imajo: natančno anamnezo, Amsler test, razširjen oftalmološki pregled pri široki zenici, slikanje očesnega ozadja s fundus kamero in OCT.
Pacienti se nato redno (praviloma na 6. mesecev) spremljajo v ambulanti in na kontrolah vedno opravijo celoten razširjeni oftalmološki pregled in Amsler test. Obdobno opravijo fotografiranje očesnega ozadja in OCT. Doma dnevno uživajo »prehranska dopolnila za oči«, ki se kupijo v lekarni. Za domov dobijo pacienti Amsler mrežico, ki jo obdobno spremljajo in ob kakršnih koli spremembah ( vijuge,lise,prekinjene črte,dvignjene črte…) ali ob nenadnem poslabšanju vida preko konzultacije z osebnim zdravnikom obiščejo oftalmologa preden so sicer redno naročeni. ( Po konzultaciji z osebnim zdravnikom, pokličejo medicinsko sestro in v pogovoru z njo in po potrebi z njenim posvetom z oftalmologom dorečejo datum pregleda, praviloma v 24.- 48. urah).

Če ste stari okrog 50. let ( ali tudi ne ) , lahko na spodnji Amsler mreži preizkusite ali imate na očesnem ozadju spremembe v smislu degeneracije rumene pege.
Ne pozabite, da v začetnih stadijih bolezen ne daje kliničnih znakov ali simptomov ( torej sprememb v Amsler mreži ne boste opazili!), zato kljub temu opravite preventivni oftalmološki pregled, še posebej, če spadate v »rizično skupino«.

Nadenite si očala za bližino. Amsler mrežo si na dobri svetlobi namestite 40 cm pred očmi. Zaprite eno oko in pogled usmerite v črno piko na sredini mrežice. Opazujte ali so črte ravne, ali so prisotne lise – packe, prekinjene črte, manjkajo kvadratki …… Postopek ponovite z drugim očesom. V primeru sprememb obiščite osebnega zdravnika, da vas napoti na oftalmološki pregled.

Sladkorna bolezen, lahko povzroči spremembe na očesnem ozadju: krvavitve, mikroanevrizme,
neovaskularizacijo, otekline – ki lahko nezdravljene povzročajo slepoto. Vsak diabetik mora biti pregledan pri oftalmologu 1x letno. Nosečnice se spremljajo na 3. mesece. Za stabilizacijo sprememb na očesnem ozadju je poleg ureditve krvnega sladkorja in hypertenzije, hiperholesterolemije in prekinitve kajenja mogoče opraviti še lasersko terapijo ali terapijo z injekcijami v oči. Vse vrste terapije večinoma omogočajo le ohranjanje obstoječega stanja. Po novih pravilih Ministrstva za zdravje in ZZZS so v bolnišnicah ustanovljene Ambulante za presejanje diabetične retinopatije, kjer se morajo pacienti s sladkorno boleznijo pregledati BREZ čakalne dobe! Paciente spremlja višja medicinska sestra, ki opravi anamnezo in fotografira očesno ozadje. Po potrebi pacienta pregleda še zdravnik oftalmolog.

ZAKLJUČEK: pacienti, ki imajo na napotnici napisano SAMO diagnozo Diabetes mellitus, se morajo glede na prej omenjena pravila naročiti v bolnišnici, ne glede na to, da imamo vse potrebno znanje in aparature za diagnostiko in spremljanje diabetikov. Terapije se izvajajo samo v bolnišnicah.

Način življenja in okolje v katerem se gibljemo, prav tako pa tudi določena zdravila vplivajo na suhost/vlažnost našega očesa. Zdravnik oftalmolog vas bo pregledal, ocenil količino in sestavo vaših solz, vas seznanil s spodaj navedenimi znaki in vzroki suhega očesa, ter svetoval ustrezno zdravljenje, ki je dolgotrajno.
Znaki suhega očesa so :
• pekoč občutek v očeh ali občutek tujka
• rdečina in utrujenost oči
• solzenje in otekanje vek
• nelagodnost pri branju, gledanju TV, računalnika, mobitela
• meglen vid
• bolečine ali napetost čez oči ali čelo, občasno glavobol…..

 

Vzroki suhega očesa: Suh, nečist zrak (kurilna sezona, klimatske naprave), prah, prepih, nošenje kontaktnih leč, močna svetloba, pretirano gledanje v računalnik, mobitel, druga bližinska dela, gledanje TV, vožnja z avtomobilom, kajenje, kozmetika, določena zdravila…

ZDRAVILA, ki lahko povzročajo suhe oči:
• antihypertoniki – zdravila za zniževanje krvnega tlaka
• analgetiki – protibolečinska zdravila
• zdravila za uravnavanje ustreznega psihičnega stanja – antidepresivi, antipsihotiki…
• zdravila za alergije – antihistaminiki
• zdravila za zdravljenje astme
• hormonska zdravila
• kardiotoniki – zdravila za uravnavanje srčne frekvence

PRILAGODITEV ŽIVLJENJA :
Ker pri bližinskem delu utripamo z vekami s premajhno frekvenco se oči premalo navlažijo ( vsak utrip z vekami namreč navlaži očesno površino). Pomagamo si lahko z dodatnim, zavestnim utripanjem z vekami, nosite zaščitna očala, vlažite zrak v prostorih in čim več zračite. Čim večkrat poglejte v daljavo ali zaprite oči za 30 sek. V avtomobilu usmerite gretje in hlajenje v sprednje steklo in spustite senčnik. Monitor naj bo nekoliko nižje in ne v višini oči (s tem zmanjšate očesno režo in zmanjšate površino iz katere izhlapevajo solze). Ustrezen režim nošenja kontaktnih leč. Previdnost pri izbiri kozmetike.

TERAPIJA : Umetne solze po potrebi.
Obstajajo številne umetne solze, ki imajo pri različnih ljudeh različen učinek.


VNETJE VEK ( Blefaritis chr.):

Najpogostejši znaki blefaritisa so pordeli robovi vek, srbeče veke, rdeče in utrujene oči, občutek tujka v očeh, sekret v očesnih kotih ( predvsem zjutraj), luske – zasušen sekret na robovih vek in ob trepalnicah, pogosto solzenje, občutljivost na svetlobo in pogost pojav ječmenčkov.

 

VZROKI BLEFARITISA:
Okužbe, alergije, sindrom suhega očesa…
Blefaritis je zelo pogost pri bolnikih s seboroičnim dermatitisom in rozaceo in pogostejši pri starejših ljudeh.

ZDRAVLJENJE:
Poleg redne aplikacije umetnih solz, ki naj bodo pri tem stanju drugačne kot pri »klasičnem suhem očesu«, je potrebna še redna, dnevna nega vek in trepalnic!

NEGA VEK :
Suho gretje vek 2x dnevno -15 minut. Po gretju masirajte robove vek in pritiskajte na robove vek (glej www.mojeoko.si), nato veke in še posebej robove vek temeljito očistite s komercialno dostopnimi robčki ali kremami. Določen učinek ev. lahko dosežete z raztopino otroškega šampona.

TERAPIJA :
Kot že napisano pri tem stanju pomagajo umetne solze, ki so nekoliko mastne, zato umetne solze »na recept« ne bodo nudile zadostnega učinka.

Zamotnitev očesne leče, ki lahko nastane zaradi staranja, družinske nagnjenosti, poškodbe, pogostih vnetij, izpostavljenosti negativnim dejavnikom… V kolikor imate katarakto, ki je že primerna za operacijo, vas bomo po temeljitem pregledu napotili na operacijo katarakte v bolnišnico. Na vašo željo vam uredimo tudi termin in izbranega operaterja. Operacija poteka v lokalni anesteziji in traja okrog 20 – 30 minut. V kolikor imate katarakto obojestransko se očesi vedno operirata v vsaj 1. mesečnem zamiku ( torej najprej eno oko in nato po 1.mesecu drugo oko). Po operaciji greste še isti dan domov in si redno aplicirate predpisane kapljice. Po operaciji sledijo kontrolni pregledi ob katerih iščemo ev. komplikacije in jih sproti odpravljamo. Po operaciji ( če je vaše očesno ozadje zdravo) ne boste več potrebovali očal za daljavo, potrebovali pa boste očala za branje.

Če imajo otroci ambliopijo in ne dobijo ustreznih očal in ne opravljajo ustreznih vaj pred
6. letom starosti, kasneje ni mogoče doseči 100% – ga vida ali pa je to zelo težko.

1.) Najpomembnejša oblika ambliopije, je ambliopija zaradi škiljenja. Nastopi pri monokularnem škiljenju v predšolskem obdobju. Na očesu, ki škili, se vid ne razvija tako dobro in hitro kot na očesu, ki ne škili. Tako imenovana supresija je najbolj razvita med 10. in 24. mesecem starosti in je z naraščajočo starostjo čedalje manj reverzibilna ( čedalje manj možnosti je, da se vid še popravi).
2.) Ambliopija zaradi obojestransko nekorigirane astigmatične refrakcijske anomalije ( otrok ima na obeh očesih nekorigirano dioptrijo).
Predvsem nekorigirana astigmatična dioptrija ne daje jasne slike na mrežnici, vid se ne razvija kot bi se moral. Tudi, če otrok pozneje dobi dioptrijo ( ponavadi v šolskem obdobju), se ne razvije popolna ( 100%-tna ) vidna ostrina.
3.) Če imata očesi različno dioptrijo ( anizometropija )- in je ne korigiramo, se lahko na očesu z višjo dioptrijo pojavi ambliopija. Z očali najprej »približamo« dioptriji, vendar zaradi neenake slike, ki nastaja na mrežnici ni fuzije, «globinskega vida«.
4.) Deprivacijska ambliopija: na mrežnico ne pridejo vidni stimulusi zaradi prirojeno spuščene veke ali katarakte.Terapija je operativna.
5.) Ambliopija zaradi motene fiksacije (nystagmus). Na mrežnici nastaja nejasna slika, ki onemogoča nadaljni razvoj vida.

Otroci se torej ne rodijo s 100% – nim vidom, ampak se le-ta mora do 6. leta starosti »razviti«. Razvija se lahko, če pada na mrežnico ostra slika, torej če je vidna ostrina optimalno korigirana in so odpravljene tudi ev. druge anatomske motnje.
V kolikor obstaja katera od zgoraj omenjenih hib in je ne korigiramo DO 6.LETA starosti, je pozneje skoraj nemogoče doseči 100% -no vidno ostrino. Z optimalno – čim bolj zgodnjo korekcijo vidne ostrine (predpisom očal), ev. vajami na sinoptoforju in z vztrajnimi vajami doma, je mogoče vidno ostrino še nekoliko popraviti tudi po 6. letu starosti.
Pomembno je medsebojno zaupanje in sodelovanje otroka, staršev in zdravnika oftalmologa. Brez vztrajnosti in angažiranosti staršev izboljšanje vidne ostrine ni mogoče. Samo predpis očal pri slabovidnem otroku ni zagotovilo za razvoj vida! Tudi po izboljšanju vidne ostrine lahko po opustitvi postopkov, ki jih svetuje zdravnik oftalmolog ponovno pride do poslabšanja vidne ostrine. Gre za dolgotrajen proces zdravljenja, ki ga vodi zdravnik oftalmolog in izvajajo otroci in starši doma, ev. tudi na vajah v ortoptičnem kabinetu.
Če želimo doseči pri otroku čimboljšo vidno ostrino, je z zdravljenjem potrebno pričeti čim bolj zgodaj in otrokov »nočem« ni sprejemljiv! Vloga staršev je izredno pomembna. Otroka morajo vzpodbujati in sodelovati pri vajah, ki jih otrok opravlja doma. Predšolski otroci niso dovolj zreli, da bi vaje opravljali sami. Nošenje očal ne boli, opravljanje vaj pa je mogoče spremeniti v zabavno početje, kjer otrok in starši kvalitetno preživljajo skupni prosti čas. V naši ambulanti lahko spremljamo šolske otroke in torej nadaljujemo zdravljenje, ki je bilo začeto v ortoptičnem kabinetu. Imamo tudi sinoptofor, na katerem je mogoče opravljati vaje in tako krepiti ostrino vida, če je to še potrebno.

  • Delovni čas

    Ponedeljek: 12:00 -19:00
    Torek-Četrtek: 7:00 – 14:00
    Petek: od 7:00 – 14:00 samo funkcionalno diagnostiko.

  • Lokacija

    CVETKOVA ULICA 10
    9000 MURSKA SOBOTA

  • Kontakt

    tel: +386 (0)59 030 942
    GSM: +386 (0)31 280 530
    E: info@ocesna-ambulanta-vid.si