Degeneracija rumene pege je bolezen centralnega dela mrežnice ( področje najostrejšega vida). Bolezen ima krog 2% ljudi srednjih let, okrog 20 % ljudi starih med 65. in 74. let in, ker se verjetnost razvoja bolezni povečuje s starostjo, ima degeneracijo rumene pege že tretjina ljudi med 75. in 84. letom.
Bolezen povzroči izgubo centralnega vida, praviloma pa ne prizadene perifernega vida. Pacient lahko vidi predmet ali osebo, ne more pa razločiti njegovih podrobnosti. Težave ima predvsem pri natančnejših opravilih: branje, pisanje, šivanje… Tudi pri gledanju TV ali računalnika imajo težave zaradi izpada določenega dela vidnega polja.
Prvih simptomov pacienti ponavadi ne opazijo. Spremembe se odkrijejo ob nakjučnem pregledu pri oftalmologu, ponavadi zaradi predpisa očal. Ker z očali ni mogoče doseči ustrezne ali zadovoljive vidne ostrine, zdravnik oftalmolog razširi zenice in opravi »razširjeni ofltalmološki pregled«. Ob pregledu se nato opazijo spremembe značilne za bolezen.
V kolikor ljudje, ki ne obiskujejo oftalmologa opazijo: temne lise v vidnem polju in/ali popačen vid; sicer ravne črte vidijo kot zvijugane ali prekinjene, med branjem izginjajo črke, čedalje težje vidijo v temi ali se poslabša barvni vid, je to alarm za takojšnji obisk oftalmologa!
KDO IN KDAJ BI NAJ OBISKAL OFTALMOGA ZARADI IZKLJUČITVE DEGENERACIJE RUMENE PEGE?
• Ljudje, ki imajo sorodnika z degeneracijo rumene pege naj obiščejo oftalmologa po 40. letu starosti, vsekakor pa po 50. letu starosti.
• Kadilci so 2x bolj ogroženi kot nekadilci.
• Ljudje, ki se nepravilno prehranjujejo in imajo preveliko telesno težo (prehrana s premalo sadja in zelenjave in preveč maščobami – nezadosten vnos vitamina C in E, cinka, luteina in zeaksantina).
• Ljudje, ki se veliko gibljejo na soncu ( pomembno je nošenje dobrih sončnih očal, ki filtrirajo UV in modro svetlobo).
• Svetlolasi in svetlooki ljudje.
• Hypertoniki.
Zdravnik oftalmolog opravi pri pacientih s sumom na degeneracijo rumene pege in pri pacientih, ki to bolezen imajo: natančno anamnezo, Amsler test, razširjen oftalmološki pregled pri široki zenici, slikanje očesnega ozadja s fundus kamero in OCT.
Pacienti se nato redno (praviloma na 6. mesecev) spremljajo v ambulanti in na kontrolah vedno opravijo celoten razširjeni oftalmološki pregled in Amsler test. Obdobno opravijo fotografiranje očesnega ozadja in OCT. Doma dnevno uživajo »prehranska dopolnila za oči«, ki se kupijo v lekarni. Za domov dobijo pacienti Amsler mrežico, ki jo obdobno spremljajo in ob kakršnih koli spremembah ( vijuge,lise,prekinjene črte,dvignjene črte…) ali ob nenadnem poslabšanju vida preko konzultacije z osebnim zdravnikom obiščejo oftalmologa preden so sicer redno naročeni. ( Po konzultaciji z osebnim zdravnikom, pokličejo medicinsko sestro in v pogovoru z njo in po potrebi z njenim posvetom z oftalmologom dorečejo datum pregleda, praviloma v 24.- 48. urah).
Če ste stari okrog 50. let ( ali tudi ne ) , lahko na spodnji Amsler mreži preizkusite ali imate na očesnem ozadju spremembe v smislu degeneracije rumene pege.
Ne pozabite, da v začetnih stadijih bolezen ne daje kliničnih znakov ali simptomov ( torej sprememb v Amsler mreži ne boste opazili!), zato kljub temu opravite preventivni oftalmološki pregled, še posebej, če spadate v »rizično skupino«.
Nadenite si očala za bližino. Amsler mrežo si na dobri svetlobi namestite 40 cm pred očmi. Zaprite eno oko in pogled usmerite v črno piko na sredini mrežice. Opazujte ali so črte ravne, ali so prisotne lise – packe, prekinjene črte, manjkajo kvadratki …… Postopek ponovite z drugim očesom. V primeru sprememb obiščite osebnega zdravnika, da vas napoti na oftalmološki pregled.